ČAJI SLOVENIJE

Travniška kadulja je bližnja sorodnica žajblja. Cveti od maja do septembra.  Cvetovi so zelo identični žajbljevim, le da jih ima kadulja več in da so intenzivnejše vijoličasti.

​

Uporaba delov rastline:

Cvetovi in listi tudi lahko celotno vejico.

​

V zdravilne namene so travniško kaduljo uporabljali le poredkoma, saj je žajbelj od nekdaj veljal za učinkovitejšo zdravilno rastlino. Ljudsko zdravilstvu uporablja pripravke  travniške kadulje za čiščenje organizma in lajšanje prehlada, pri vnetjih v ustni votlini in v žrelu ter pri zadahu iz ust. Za nego in izboljšanje stanja grla kot učinkovito grgralo. Ima razkužilen učinek na dihala kot žajbelj. Vsebuje eterično olje, čreslovine in flavonoide. Zaradi grenkosti zelišča in zelenjava tudi spodbuja prebavo, predvsem pa presnovo.

Paziti moramo na:

Tujon, ki ga vsebuje njeno eterično olje – tako kot pri žajblju – v manjših količinah učinkuje kot poživilo in krepčilo, v večjih pa, posebno v kombinaciji z alkoholom oz. etanolom, kot živčni strup.

​

Uporaba doma:

- čaj

- čaj za zdravljenje

- kaduljino vino za krepčilo

-kaduljino vino

-cvetovi za okras, aromatičen poudarek pri zelenjavnih jedeh, namazov in sadnih solat.

-za končni posip po ocvrtimi jajci.

​

Pero love ponudba: posušeno cvetje, listi za čaj

​

Navadna breza (Betula pendula) je priljubljeno okrasno drevo, ki pa ima svoj dom tudi v gozdovih, predvsem na posekah in gozdnem robu. Zaradi značilne skorje bele barve lahko breze vidimo že od daleč in so lepa popestritev gozdov, kjer med debli prevladujejo sivo rjavi barvni odtenki. Jeseni se listje obarva zlatorumeno, kar naredi breze še bolj privlačne. Pri nas je breza najpogostejša v Beli krajini, kjer tvori steljnike.

Listi, brsti in skorja se uporabljajo pri zdravljenju različnih bolezni. Deluje odvajalno in se uporablja za zdravljenje visokega krvnega tlaka, povečanega holesterola, ledvičnih kamnov, sečil, prebavil, bolezni dihal, kožnih bolezni, jetrnih bolezni in drugega. Sok breze spodbuja rast las in krepi lasišče.

Brezov sok:

Spomladi je mogoče pridobivati brezov sok, ki vsebuje 1 % sladkorjev in se uporablja na podoben način kot javorjev sirup – kot sladilo. Lahko ga pustimo, da fermentira in dobimo rahlo alkoholno pijačo.

​

Pero love ponudba: posušeni listi breze za čaj

Brinove jagode

​

Brin je uporaben kot začimba, zdravilo in kot razkuževalno sredstvo

Za brin celo pravijo, da njegovo delovanje seže dlje od antibiotikov. Lupina vsebuje: eterično olje, grenke snovi, invertni sladkor, čreslovine, smole, organske kisline, flavonoide in rudninske snovi,…

Brinove jagode vsebujejo tudi veliko biološko aktivnega vitamina C in tudi B ter manjše količine kalcija. Kar pa je velik plus, je to, da njihova olja vsebujejo nenasičene maščobne kisline, ki ohranjajo holesterol v tekoči obliki.

Sestavine v brinju dobro delujejo proti bakterijam v mehurju in sečnih poteh

Spodbujajo razvoj dobrih bakterij v črevesju.  Olja v brinovih jagodah povečujejo stopnjo ledvične filtracije, s čimer se poveča pretok urina, kar prispeva k izpiranju bakterij iz mehurja. Jagode povečajo volumen urina in preprečujejo izgubo elektrolitov, kot je kalij.

Brin uporabljamo zunanje pri revmatičnih obolenjih v obliki masaž. Iz brinovih jagod kuhajo žganje brinjevec, eterično olje brinovih jagod uporabljajo za aromatiziranje žganih pijač, kot je na primer gin.

​

BRINOVO OLJE: uporablja se za inhaliranje, uživanje in masiranje. Odpira zamašene dihalne poti, blaži bronhitis in nas varuje pred prehladi. Z njim si uspešno masiramo obolelo hrbtenico in nasploh sklepe. Dojenčkom masiranje s tem oljem odpravlja kolike. Za masiranje ga lahko razredčimo v razmerju 1 : 5 z olivnim oljem. Dobro pa je olje jemati proti glistam in prehladu. Brinove jagode niso primerne za nosečnice in osebe z obolelimi ledvicami.

Tinktura: če plodove namočite v žganju in jo boste uživali po kapljicah, bo pomirilo pokvarjen želodec, bronhialni katar, astmo…

​

Pero love ponudba: posušene brinove jagode brina za čaj ali pa za zvečenje (nmesto žvečilnega gumija.

Šentjanževka (Hypericum perforatum) je trajno zelišče, ki zraste do višine 70 cm. Julija cveteči cvetovi se v ljudski medicini uporabljajo za zdravljenje trebušnih krčev in vnetij, opeklin in živčnih bolezni. Izvleček šentjanževke vsebuje več različnih snovi, kot so hipericin, psevdohipericin, hiperforin, flavonoid in fenolne kisline.

Spodnji del stebla šentjanževke je delno olesenel, medtem ko se proti vrhu značilno razveji. Listi so nasprotni, jajčasti, brez pecljev, in prekriti s številnimi majhnimi žlezami z eteričnim oljem. Zaradi teh žlez so listi na svetlobi prozorno pikasti. Na vrhu poganjkov tvorijo rumeni cvetovi pakobulasto socvetje, ki vsebuje obilo prašnikov, združenih v tri snopiče. Če stisnemo cvetove med prsti, postanejo krvavo rdeče barve. Rastlina izžareva značilen vonj, ki je nekoliko neprijeten, grenak in aromatičen. Šentjanževka cveti od konca junija do septembra.

​

Privoščite si čaj iz šentjanževke.

Ozkolistni trpotec je vsestranska zdravilna rastlina, ki se še danes pogosto uporablja v sokovih in ostalih pripravkih. Učinkovine v ozkolistnem trpotcu so glikozidi, klorogenska kislina, ursolna kislina ter kremenčeva kislina. Vsebuje tudi veliko sluzi. 

Čaj iz listov ozkolistnega trpotca se uporablja pri težavah z dihali in za pomirjanje dražečega kašlja. Najpogosteje se čaj priporoča za zdravljenje bronhitisa, saj pomaga tudi pri izkašljevanju. Priporočaa se tudi za lajšanje vnetij grla in žrela. Ozkolistni trpotec, oz. njegovi pripravki se uporabljajo tudi pri astmi, hemoroidom, pikom žuželk, turom in driski, pa tudi pri celjenju ran ali drugih poškodb kože. Seme trpotca se uporablja za uravnavanje holesterola v krvi, pri driski ter za zbijanje povišanje telesne temperature.

Rman vsebuje eterično olje, grenčine, flavonoide, glikozide, vitamine (askorbinsko in folno kislino), čreslovine, izovalerijansko in salicilno kislino, saponine in številne druge zdravilne učinkovine. Iz njega so izolirali več kot 100 zdravinih učinkovin. V raziskavah so odkrili, da ima rman antioksidativne, protimikrobne, protivnetne, spazmolitične (proti krčem), hemostatične in antispermatogene (blokira spermatogenezo) učinke.

​

V ljudskem zdravilstvu se uporablja za lajšanje težav z dihali, ob gripi in prehladu ter za zniževanje povišane telesne temperature. Rman povečuje znojenje in količino nastalega seča (diuretik). Zaradi svojih uroantiseptičnih lastnosti razkužuje sečila.

Uporablja se ga ob prebavnih težavah (driska, napenjanje, črevesni vetrovi). Grenčine, ki so prisotne v rmanu spodbujajo izločanje sline, želodčnega soka in pospešijo tudi odvajanje žolča. Vplivajo tudi na apetit, zato rman vzbuja tek.

Ahilein v rmanu zaustavlja krvavitve, zato je uporaben tudi pri hemoroidih. Čreslovine krepijo delovanje protivnetnih snovi, kar pospešuje celjenje ran. Z njim izpiramo rane, udarnine, pike žuželk in lajšamo bolečino ob zobobolu.

Rman je še posebej učinkovit pri lajšanju menstrualnih krčev, ki jih spremljajo še bolečine v spodnjem delu križa, saj flavonoidi in azulen spoščata gladke mišice. Ureja pa tudi premočno in šibko menstruacijo ter izostanek menstruacije.

Alkaloidi v rmanu znižujejo povišan krvni tlak in povišano telesno temepraturo. Rman znižuje tudi povišan holesterol.

​

Deluje nekoliko pomirjevalno in pomaga, da zvečer lažje zaspimo.

​

Opozorilo:

Uživanje rmanovega čaja se ne priporoča nosečnicam, saj ima premočen učinek na maternico in lahko povzroči splav.

​

Načini uporabe:

Čaj ali poparek uporabljamo za lajšanje težav z dihal, ob prehladu, povišani telesni temperaturi, za želodčne in prebavne težave, menstrualne krče (dobro je piti čaj že nekaj dni pred menstruacijo), pospešeno odvajanje vode in potenje, hemoroide, povečanje apetita, zniževanje krvnega tlaka in holesterola, za pomirjanje napetosti pred spanjem. Spijemo 3 do 4 skodelice čaja na dan.

Z ohlajenim poparkom spiramo rane, udarnine in pike žuželk ter ga grgramo ob zobobolu (na boleče mesto lahko položimo tudi svež rmanov list za takojšnjo lajšanje bolečine).

​

Tinktura: Iz kliničnih študij je znano, da alkoholni izvleček rmana znižuje povišan holesterol in povišan krvni tlak.

Kopel z rmanovim poparkom si naredimo ob menstrualnih bolečinah in hemoroidih. Poparek pripravimo z večjo količino zelišča (100 g zeli v 1-2 l vode) in ga nato dodamo vroči kopeli. Kopel z rmanovim poparkom si lahko pripravimo tudi pred spanjem za pomirjanje napetosti.

​

Inhalacije z rmanovim poparkom se obnesejo pri lajšanju težav z dihali. Vdihavanje parne rmanove kopeli izvajamo večkrat dnevno.

​

V farmaciji izvleček rmana dodajajo v kreme, olja in mazila z rmanom za razpokano kožo, sredstvo za masažo in sproščanje mišic, nego dojenčkove ritke (plenični izpuščaj).

​

V vrtnarstvu lahko dodajamo rman v kompost, saj se tako izboljša in pospeši kompostiranje. Z rmanovim pripravkom (v vedro naberemo rman, ga zalijemo z vodo in pustimo namakati od 1 do dva tedna, nato odcedimo) poškropimo poškodbe na zelenjavi in drevju zaradi toče, saj se tako rastline hitreje “celijo”. Rman na vrtu odganja hrošče, mravlje in muhe.

​

Za jedi:

mladi listi okusen dodatek k jedem in solatam. Nekateri ga dodajajo za aromo žganim pijačam.

Slez ali ajbiš zdravi najprej dihala: vnetje grla, bronhitis, lajša kašelj in katar, pomaga pri izkašljevanju, čisti ustno votlino, zdravi afte in akne, čisti pljuča. Posebno kamnosekom in rudarjem je koristen. Čaj pripravljamo zlasti iz praška in ga sladimo s kostanjevim medom. Čaj za prebavila: predvsem iz korenin, pri obolenjih črevesja in želodca, motnjah prebave, ustavlja drisko, odpravlja težave v debelem črevesu in pri zaprtju, blaži bolečine v žolčniku. Za sečila: čaj lajša težavno mokrenje, zadržuje uhajanje vode, zdravi beli tok, vnetje mehurja in ledvic. Posebno pomaga pri bolečinah ledvičnih kamnov.

Zunanje: s čajem izmivamo abscese, tvore očesne veznice. Otrokom dajemo korenine ajbiša, ko dobivajo zobe, da si drgnejo čeljusti.

Zdravilni navadni slez v naravi od korenine, listov do cvetja. Korenino navadnega sleza nabiramo aprila ali maja in septembra ali oktobra.  Liste in cvetove nabiramo avgusta.

​

Kot spazmolitik in antiflogistik deluje proti vnetjem dihalnih organov, blagodejno vpliva na gladke mišice, bolezni ledvic in mehurja, pomaga pri vnetju želodčne sluznice in čiru. Poživlja in blaži krče.

Pri angini, vnetju ust in grla ga uporabimo za grgranje. Z inhalacijo si pomagamo odmašiti zamašeni nos.

​

Primeren je za umivanje in obloge na bolečih kožnih vnetjih. Na vnetja spolovil in pri belem toku polagamo tople obloge, ki kožo in sluznico varujejo pred dražljaji. Tople obloge polagamo tudi na vrat pri prehladu in vnetju ust ali grla.

​

Priprava:

Dve žlički korenin ali listov in cvetov vsaj 4 ure namakamo v skodelici hladne vode, nato segrejemo. Sladkamo z medom ali sladkorjem.

​

Druga raba:

Bele korenine kandiramo. Pripravljamo tudi sirupe z medom ali sladkorjem.

​

Podvrste, ki se uporabljajo v iste namene:

– Navadni slezenovec: Cvet je svetlo rožnate barve s skoraj belimi, temno obrobljenimi venčni listi.
– Gozdni slezenovec: Cvet je rožnato-vijoličen s temnimi žilami.
– Rožlin: Cvet je lahko bel ali rožnat, nabiramo pa samo temno vijoličaste cvetove.

Regrat (Taraxacum officinale) je bogat vir vitaminov A, B, C ter mineralov, kot so kalij, železo in cink.

• Deluje kot naravni diuretik, spodbuja izločanje vode in pomaga pri razstrupljanju telesa.

• Grenčine v regratu spodbujajo izločanje prebavnih sokov, kar izboljšuje prebavo.

• Ima protivnetne učinke, ki lahko pomagajo pri lajšanju vnetij in bolečin.

• Regratovi listi in korenine krepijo imunski sistem in delujejo antioksidativno.

Rastlina raste na travnikih in ob poteh. Ima značilne globoko narezane liste in votla gola stebla z rumenimi cvetnimi koški. Cveti v drugi polovici aprila.

​

Iz cvetov se razvijejo značilne puhaste krogle iz plodov s svilnato dlakavo kodeljico, s pomočjo katere jih naokrog raznaša veter. Za uživanje je primerna skoraj vsa rastlina. Še posebej uporabni so zeleni listi, ki se (za razliko od cvetov in korenin) ne uporabljajo le v zdravilne namene, temveč tudi v kulinariki. Regratovi listi se nabirajo v času pred cvetenjem rastline. Pri nas je sezona nabiranja regratovih listov navadno od začetka marca do sredine aprila. Regratovi cvetovi se nabirajo od sredine aprila do konca cvetenja, korenine pa med majem in junijem ali med avgustom in oktobrom.

regrat

​

Regrat razstruplja telo

• najbolj znan učinek regrata spodbujanje odvajanja vode. Raziskave na živalih so za zdaj potrdile diuretične sposobnosti regrata.

• Učinkuje na žolčnik in jetra, spodbuja nastanek ter izločanje žolča, kar pomaga pri razstrupljanju in čiščenju telesa. Zaradi razstrupljevalnega učinka naj bi ugodno vplival tudi na kožo in na nekatere revmatične težave.

• Ker spodbuja jetrne sposobnosti za odstranjevanje odvečnega estrogena iz telesa, naj bi pomagal ženskam, ki jih mučijo tovrstne zdravstvene težave (endometrioza, ciklične bolečine v dojkah), povrniti hormonsko ravnovesje.

• Regratova korenina deluje kot blago odvajalo, zato si lahko kot ne premočno zdravilo proti zaprtju pripravimo regratov čaj.

• Rastlina tudi poveča telesne sposobnosti za vsrkavanje železa, bodisi iz hrane bodisi iz prehranskih dopolnil, zato je v nekaterih primerih koristna pri slabokrvnosti.

• Starejše raziskave nakazujejo, da bi utegnil biti regrat koristen tudi pri zdravljenju raka. Japonci so patentirali suho zamrznjeni izvleček regratove korenine, s katerim zdravijo tumorje. Kitajci pa njegove izvlečke uporabljajo za zdravljenje raka dojk (ta pristop so potrdili pozitivni izidi študij na živalih). A za dokaz učinkovitosti pri različnih vrstah raka bi bile seveda potrebne nadaljnje raziskav in klinične študije.

• Z raziskavami na živalih so leta 2001 ugotovili, da zeliščni pripravek, ki vsebuje regrat, pomaga pri zniževanju krvnega sladkorja in bi torej utegnil koristiti pri zdravljenju sladkorne bolezni. Regratove liste v tem letnem času najpogosteje uživamo kar sveže, v solatah. Tako listi kot cvetovi so zelo okusni tudi, če jih skuhamo na pari s špinačo. Iz listov lahko iztisnemo sok, korenino pa prepražimo in uporabimo za pripravo napitka, ki ga imajo nekateri za kavni nadomestek (brez spodbujevalnega učinka kave). Korenine in listi vsebujejo veliko fruktoze in inulina (prehranske vlaknine), grenčine (seskviterpenske laktone), fenolne kisline ter sterole. V listih so tudi flavonoidi, kalijeve soli in kumarini.

Hitri nasvet:

Za krepitev delovanja jeter, pri hepatitisu, endometriozi in tudi pri žolčnih kamnih priporočajo 500 miligramov pripravka iz regratove korenine v prahu dvakrat na dan. Enake količine najdemo tudi v nekaterih kombiniranih izdelkih, ki pospešuje odstranitev ali zavirajo nalaganje maščob. Namesto tega lahko zaužijemo tudi eno ali dve žlički tekočega regratovega izvlečka trikrat na dan.

Proti zaprtju spijemo skodelico regratovega čaja trikrat na dan. 

Zeliščna raba:

Je diuretik, žene na vodo, laksativ, spodbuja odvajanje blata, holagog, spodbuja izločanje žolča, in antirevmatik, zdravi revmo. Po ljudskem izročilu se uporablja proti zastoju seča in ledvičnim kamnom, saj močni sečni tok potegne ledvični pesek s seboj, prebavnim motnjam in zaprtju zaradi lenega črevesja in slabega izločanja prebavnih sokov, saj pospešuje delo vseh izločevalnih žlez: v želodcu se izloča več kisline, v dvanajstnik pa se izceja več žolča iz jeter in sokov iz trebušne slinavke, žolčevodnim in jetrnim boleznim, tudi ob žolčnih kamnih, vnetju žolčnika, zlatenici in za lajšanje začetnih stopenj ciroze jeter ter mišičnemu revmatizmu, obrabljenim sklepom, ledvenemu useku in vnetju išiasa.

​

Uporabni deli:

listi, cvetovi in korenina.

Timijan s Krasa

​

Eterično olje timijana vsebuje glavni spojini: timol in karvakrol, ki delujeta antiseptično. Timijan vsebuje še mnogo flavonoidov in rožmarinsko kislino ter druge spojine. Timijan deluje proti virusom, bakterijam, glivam in parazitom. Dokazali so, da deluje proti glivici Candidi albicans.  Uporabljamo ga pri virozah in bakterijskih okužbah v dihalih. Dodajamo ga v čajne mešanice pri zamašenem nosu, saj utekočini sluz v dihalnih poteh in pospeši izkašljevanje ter uničuje viruse pri prehladu ali bronhitisu. Pomaga pri vnetem grlu, vnetju ustne sluznice, vnetju glasilk in slabem zadahu. V ta namen si pripravimo raztopino za grgranje. 15 timijanovih kapljice nakapamo v vodo ali čaj. Pred grgranjem si je potrebno umiti zobe.
Pri otrocih in odraslih učinkovito odstranjuje parazite v črevesju. 
Lajša ugrize in pike žuželk. Timijanove kapljice nakapamo na krpo, ki jo položimo na obolelo mesto. Kot obkladek olajša tudi revmatične bolečine.

Za boljši apetit:
Neješče osebe pol ure pred jedjo popijejo 15 timijanovih kapljic v kozarcu vode za povečanje apetita.
V ljudski medicini olajša delovanje jeter, zato ga uporabljamo pri težavah s kožo, kot je dermatitis, mastna koža ali akne. Pri izboljšanem delovanju jeter telo lažje in učinkoviteje izloči strupe iz telesa, saj se strupi v jetrih npr. pretvorijo v učinkovino, ki jo ledvice lažje izločijo.
Pri telesni oslabelosti, npr. po preboleli bolezni, uživamo timijanove pripravke, ker timijan deluje tonično. Poveča še izločanje urina ter tudi tako pomaga izločati strupe iz telesa.

​

V ponudbi: posušeni listi timijana s Krasa za čaj.